Time-to-Wall - Likvidnostna kratkoročna metrika preživetja gospodarskih subjektov v času gospodarske krize

Razglasitev epidemije v marcu 2020 je gospodarstvo postavila v povsem nov položaj, v katerem se do zdaj še ni znašlo. Gospodarsko ohlajanje je tokrat sprožila epidemija, ki je v izhodišču zahtevala številne in radikalne državne ukrepe za zajezitev širjenja nalezljive bolezni. Ti ukrepi so morda bili tako številčni in tako radikalni tudi zato, ker je bila ta bolezen nova, nepoznana in neraziskana ter stroka posledično ni poznala načina in hitrosti širjenja bolezni.


Najbolj prizadete dejavnosti v gospodarstvu

Zaradi narave bolezni so bile najbolj prizadete tiste dejavnosti v gospodarstvu, ki delujejo na principu neposrednega stika z ljudmi, in pa tiste dejavnosti, ki združujejo večje število ljudi. Država je pri izbiri in snovanju svojih ukrepov za zajezitev širjenja te bolezni v prvem koraku takšne dejavnosti identificirala, v naslednjem koraku pa je tem dejavnostim prepovedala poslovanje. Na podlagi odločitve države, katerim dejavnostim bo do nadaljnjega prepovedala poslovanje, je poslovna javnost lahko ugotovila, da je presenetljivo veliko takšnih dejavnosti v gospodarstvu, ki delujejo na principu neposrednega stika z ljudmi ali pa ki združujejo večje količine ljudi.


Glavni izziv gospodarskih subjektov v krizi je preživetje

Ko je država začela v prakso postavljati ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusne bolezni, predvsem pa ko je prepovedala poslovanje podjetjem, ki delujejo na principu neposrednega stika z ljudmi ali pa ki združujejo večje količine ljudi, so se gospodarski subjekti začeli spraševati predvsem dvoje. Prvo vprašanje je bilo, koliko časa lahko podjetja preživijo, če ne smejo poslovati na trgu. Marsikatero podjetje lahko tudi v tako zaostrenih razmerah preživi določen čas z likvidnimi sredstvi, ki jih je ustvarilo v času gospodarske prosperitete. Drugo vprašanje, ki pa je še bolj vznemirjalo poslovno javnost in na katero niti epidemiologi niso poznali odgovora na vprašanje, pa je bilo, koliko časa epidemija lahko traja in posledično, do kdaj bo poslovanje podjetij prepovedno.


Količina likvidnih sredstev je ključna za preživetje - kako oceniti, ali jih ima podjetje dovolj?

Ne glede na dolžino trajanja epidemije in prepovedi poslovanja podjetij pa ima vsako podjetje tudi določene fiksne stroške in posledično nujne izdatke, ki jih mora plačati ne glede na obseg realizirane prodaje in uspešnost svojega poslovanja. Vprašanje pa je, koliko časa podjetje še lahko poravnava svoje tekoče obveznosti, če se mu prihodki od prodaje zmanjšajo na nič, ker mu je država začasno prepovedala opravljanje dejavnosti. V takšni situaciji ima odločilno vlogo količina likvidnih sredstev, ki jih je podjetje nakopičilo v času gospodarske prosperitete in s katerimi vstopa v gospodarsko ohlajanje in potem v krizo. Gospodarske družbe se tudi dobro zavedajo, da na njihovo lastno likvidnost vpliva likvidnost njihovih kupcev, saj prav kupci s pravočasnimi plačili prejetih računov vzdržujejo likvidnost svojih dobaviteljev. Tega problema, ki se v času gospodarske krize zaradi nepredvidljivih dogodkov še dodatno poveča, se dobro zavedajo nekatere gospodarske družbe v Sloveniji, ki uporabljajo Bisnode rešitve za zmanjševanje tega tveganja.


Bisnode time-to-wall likvidnostna kratkoročna metrika preživetja gospodarskih subjektov v času krize

Bisnode je kot pomoč podjetjem pri upravljanju in zmanjševanju opisanega tveganja razvil novo metriko Time-to-Wall likvidnostna kratkoročna metrika preživetja gospodarskih subjektov v času krize (TTW), ki uporabnikom pomaga identificirati podjetja, ki imajo manjšo zalogo likvidnih sredstev in ki so zato bolj izpostavljena tveganju, da svojih tekočih obveznosti kmalu več ne bodo mogla poravnavati v roku. To metriko smo poimenovali Čas preživetja (angl. Time-to-Wall), s pomočjo kratice jo zapišemo kot TTW100. Pove nam, koliko dni lahko podjetje nemoteno poravnava zapadle obveznosti s pomočjo denarja in denarnih ustreznikov na zalogi, če se prodaja podjetju zmanjša za 100% zaradi omejitev prodaje na trgu (npr. državni ukrepi, kot se je to zgodilo spomladi v prvem valu koronavirusa). Vrednost te metrike izračunamo ob predpostavki ceteris paribus, kar pomeni, da se pri poslovanju podjetja spremeni samo obseg prodaje, vse ostalo pa ostane nespremenjeno. Če se spremeni obseg prodaje, se seveda vzporedno zmanjšajo tudi stroški surovin in materialov za proizvodnjo končnih proizvodov, saj ni proizvodnje ker ni prodaje. Nekateri drugi stroški tudi v takšnih okoliščinah vsaj kratkoročno ostajajo nespremenjeni, recimo stroški dela, saj v skladu z zahtevami iz delovne zakonodaje masovno odpuščanje zahteva svoj čas in ni možno preko noči. Podobno v pretežni meri nespremenjeni lahko ostajajo stroški nekaterih storitev, npr. stroški računovodenja pri manjših podjetjih, ki najemajo storitve računovodskih servisov.


Izračun povprečnega TTW za gospodarske družbe v Sloveniji

S pomočjo opisanega pristopa smo izračunali povprečni TTW za gospodarske družbe v Sloveniji po dejavnostih, razen za dejavnost T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo. Ta dejavnost se od drugih razlikuje po številu subjektov v dejavnosti in je zato specifična, rezultati izračuna pa posledično niso neposredno primerljivi z drugimi dejavnostmi. Povprečni TTW po dejavnostih, izračunan na podlagi podatkov tik pred razglasitvijo epidemije, prikazuje histogram spodaj.

 

Legenda: os x panoge
Vir: Bisnode metodologija in izračun.

Če gledamo samo gospodarske družbe v panogi, potem lahko ugotovimo, da so bila likvidnostno najšibkejša podjetja v panogah H, E, I ter N. Povprečen čas preživetja podjetij v panogi H - promet in skladiščenje je bil 42 dni, povprečni čas preživetja v panogah E - oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja, I - gostinstvo ter N - druge raznovrstne poslovne dejavnosti pa je bil 52 dni. Na drugi strani pa so najmanj prizadete panoge D, L in Q. Povprečen čas preživetja v panogi D - oskrba z električno energijo, plinom in paro je bil 87 dni, povprečni čas preživetja v panogah L - poslovanje z nepremičninami ter Q - zdravstvo in socialno varstvo pa je bil 79 dni.


Kako uporabiti likvidnostno kratkoročno metriko preživetja Time-to-Wall?

Poslovni partnerji s kratkim Časom preživetja (TTW) zahtevajo prioritetno obravnavo, tako pri izterjavi morebitnih zapadlih in še ne plačanih računov kakor tudi pri odločitvi o zagotavljanju pogodbeno dogovorjenih izdelkov ali storitev v bližnji prihodnosti. Podjetja, ki jim grozi nelikvidnost, morda ne bodo mogla poravnavati računov za prodane izdelke ali opravljene storitve, zato je nadaljnja prodaja izdelkov in storitev takšnemu podjetju tvegana. Prej kot podjetje identificira svoje kupce z likvidnostnimi težavami na horizontu, prej lahko začne izvajati aktivnosti, s katerimi bo doseglo vnovčenje vseh odprtih terjatev do tega kupca.

Kako čim hitreje in učinkovito vpeljati sistem za upravljanje s tveganji in identifikacijo kupcev z likvidnostnimi težavami v vaše podjetje, vam bodo svetovali naši strokovnjaki. Naročite neobvezujoč posvet že danes.

 

Posvet s strokovnjakom za upravljanje s tveganji v velikih B2B podjetjih