Koronavirusna kriza predstavlja izziv za cel svet, za zdravstvo in gospodarstvo vsake države ter za vsakdanje življenje prebivalcev. Za razliko od finančne krize leta 2008 ima različen vpliv na sektorje in podjetja, ta vpliv pa je odvisen od številnih dejavnikov, vključno z možnostjo hitrega prilagajanja spremembam. Nova analiza transformacijskega indeksa, ki jo je pripravil naš lokalni analitični oddelek, kaže, da so se najbolje transformirala podjetja, ki so bila uspešna pri rasti posameznih kazalnikov poslovanja, pri čemer je imelo največji vpliv investiranje v lastna sredstva. Po prilagodljivosti so se najbolje odrezala podjetja v podravski regiji, majhne enote in podjetja z registrirano predelovalno dejavnostjo, je še pokazal transformacijski indeks, ki je novost na slovenskem trgu.

Ali veste, s kom poslujete? Brezplačno preverite poslovne partnerje doma in v tujini.

Investiranje v lastna sredstva ključen pospeševalnik transformacije

Podjetja v Sloveniji so povprečno pripravljena na prilagoditve, ki jih narekuje kriza zaradi covida-19, je pokazala naša analiza. Povprečni transformacijski indeks, ki prikazuje stopnjo prilagoditve gospodarskih družb, namreč v letu 2020 znaša 49 točk od 100. Metodologija je zajemala gibanje posameznih kazalnikov uspešnosti, produktivnosti in stabilnosti poslovanja, to so prihodki, dobiček, sredstva, kapital, dodana vrednost na zaposlenega, plače, denarna sredstva, zadolženost in stopnja digitalizacije, ter primerjavo z gibanjem kazalnikov v dejavnosti, oceno ravni digitalizacije posameznih podjetij in oceno verjetnosti negativnega dogodka v prihodnjem letu glede na trenutni bonitetni razred. Podjetja, ki so bila uspešna pri rasti posameznih kazalnikov, so se tudi najbolje transformirala. Pri top 5 % podjetij z najvišjim transformacijskim indeksom se kot ključen pospeševalnik za transformacijo ni izkazala visoka stopnja digitalizacije, pač pa nadpovprečno investiranje v lastna sredstva, dobičkonosnost ter ohranjanje stabilnosti podjetja in nižanje stopnje zadolženosti.

Graf 1: Transformacijski indeks (0-100)

Najboljša podjetja prihajajo iz podravske, jugovzhodne, gorenjske in savinjske regije

Skoraj polovica (43 %) vseh podjetij v Sloveniji je registriranih v osrednjeslovenski regiji, toda med njimi je manjši delež (41 %) tistih, ki so med top 5 % v državi. Delež gospodarskih družb med top 5 % je višji v podravski regiji (15 %), kjer je registriranih 13 % vseh slovenskih podjetij, in v jugovzhodni regiji, kjer je 5 % podjetij med najboljšimi, skupaj pa podjetja v regiji predstavljajo 4 % vseh registriranih podjetij v državi. Izstopata tudi gorenjska regija, kjer je delež najboljših podjetij 9 %, v primerjavi z 8 % deleža v gospodarstvu, ter savinjska, ki ima med top 5 % podjetij 11 %, na ravni celotne Slovenije pa 10 % delež registriranih podjetij.

Tabela 1: Razporeditev top 5 % družb z najvišjo vrednostjo transformacijskega indeksa po regijah

Majhna in srednje velika podjetja se hitreje prilagodijo

Rezultati analize top 5 % podjetij glede na velikost so pokazali, da so majhna in srednje velika podjetja bolj prilagodljiva kot velika in mikropodjetja. V gospodarstvu je sicer največji delež mikroenot (84 %), toda med top 5 % njihov delež pade na 67 %, pri velikih podjetjih pa je delež v gospodarstvu in med top 5 % enak (1 %). To lahko pripišemo dejstvu, da se velika podjetja prav zaradi svoje velikosti običajno težje prilagodijo v kratkem časovnem intervalu, medtem ko bi se mikroenote zaradi majhnosti lahko hitreje prilagodijo, vendar pa jim primanjkuje ustreznih sredstev za hitro transformacijo. Drugače je pri majhnih enotah, ki predstavljajo 13 % delež vseh podjetij v Sloveniji, med vsemi najboljšimi podjetji pa kar 27 %, in pri srednje velikih podjetjih, ki jih je v celotnem gospodarstvu 2 %, med top 5 % delež naraste na 4 %.

Tabela 2: Razporeditev top 5 % družb z najvišjo vrednostjo transformacijskega indeksa glede na velikost

Podjetja s predelovalno dejavnostjo med najuspešnejšimi

Analiza gospodarskih sektorjev kaže, da je delež podjetij med top 5 % z najvišjim transformacijskem indeksom višji v primerjavi z deležem gospodarskih družb v gospodarstvu v sektorjih C – predelovalne dejavnosti (za 4 % višji), J – informacijske in komunikacijske dejavnosti in G – trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (pri obeh za 3 %). Izstopata tudi dejavnosti M – strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (2 % višje) in Q – zdravstvo in socialno varstvo (1 % višji).

Tabela 3: Razporeditev top 5 % družb z najvišjo vrednostjo transformacijskega indeksa glede na dejavnosti

Kakšna je bila kondicija slovenskega gospodarstva v letu 2020 in koliko je karte premešala pandemija koronavirusa?

Rezultati naše analize kažejo, da si je slovensko gospodarstvo od zadnje finančno-gospodarske krize, ki se je začela v letu 2008, v celoti opomoglo in je v finančnem letu 2019 doseglo najvišje vrednosti ključnih kazalnikov poslovanja.

K izboljšanju gospodarske slike so po skromnih letih 2010 in 2011 prispevali predvsem naslednji ukrepi:

- osredotočenje na osnovno dejavnost poslovanja,
- povečanje izvoza in preusmeritev na razvitejše trge,
- dvig učinkovitosti poslovanja
- in sprememba strukture virov financiranja iz dolžniških v lastniške.

Kljub nižjim prihodkom vse do leta 2017 v primerjavi z letom 2008 lahko rečemo, da je do pandemije naše gospodarstvo temeljilo na finančno stabilnejših temeljih. Podatki potrjujejo visoko stopnjo zrelosti slovenskega gospodarstva, toda izbruh pandemije koronavirusa je karte dodobra premešal.

Do takrat je gospodarstvo namreč temeljilo na finančni stabilnosti in rasti, od začetka pandemije pa se sooča z negotovostjo posledic, izzivi v dobaviteljskih verigah, geopolitičnimi izzivi in ESG (okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi) tveganji.

Sedaj je pravi čas za poslovno planiranje v 2022!

V družbi Dun & Bradstreet verjamemo, da lahko s pomočjo pametnih globalnih podatkov in analitičnih vpogledov uspešna podjetja z dobrimi obeti nadaljujejo varno in uspešno rast ter z inovativnostjo navdihnejo še ostala podjetja, da se v iskanju donosnih poslovnih priložnosti ozrejo tudi onkraj meja države ali regije.

Kontaktirajte nas in pomagali vam bomo sprejeti pametne odločitve za prihodnost. Naši sodelavci so vam na voljo na številki 080 39 03 in e-naslovu info.si@dnb.com.